Čas od leta 1837 do 1901, ko je Veliki Britaniji vladala kraljica Viktorija, je poznan kot viktorijanska doba. V tem času so imeli Britanci velik svetovni imperij, tedaj največje mesto na svetu pa je bil viktorijanski London. To je bilo obdobje velikih sprememb, ki je prebivalce večmilijonskega mesta vodilo k mističnemu, boj romantičnemu pogledu na svet. Tečaj angleščine ponuja veliko možnosti za pogovor o zanimivostih iz bogate angleške zgodovine.

Žalovanje kot pravi spektakel – solze v stekleničkah

Londonski viktorijanci so nedvomno (undoubtedly) znali objokovati smrt bližnjih, saj so žalovanje spremenili v pravo predstavo. Ženske so kot znamenje žalovanja pogosto nosile poseben prstan s kristalom oniksa (onyx), včasih pa so svojo žalost (sadness) poudarile še tako, da so svoje prelite solze shranile v stekleničko.

Ko je umrl samski moški (bachelor), so včasih plačali ženskam, da so jokale ob njegovem grobu (grave), saj se je tako zdelo, da je bil za časa življenja bolj priljubljen. Obsedenost (obsession) z žalovanjem je izhajala od same kraljice Viktorije, saj je bila znana po tem, da je zelo dolgo žalovala za svojim pokojnim možem.

Veliko zanimanje za spiritizem

Viktorijansko dobo zaznamuje veliko zanimanje za spiritizem in okultne (occult) umetnosti. Priljubljena kratkočasna dejavnost Londončanov je bila tako udeležba na seansah (séances), dogodkih, na katerih naj bi bilo možno videti duhove in govoriti z mrtvimi.

Priljubljena je bila tudi hipnoza (hypnosis), ljudje so se množično udeleževali tovrstnih predstav. Zanimanje za posmrtno življenje (afterlife) se je s koncem obdobja umaknilo v ozadje (background), saj ga je zamenjala znanost (science).

Smrtni okus za okras – posmrtna lepota

Nagačenje (taxidermy) je postopek, s katerim poginulo žival napolnijo s polnilom, da ohranijo njeno obliko in jo tako spremenijo v okras. Ta praksa je bila izjemno priljubljena v viktorijanskem Londonu, saj so bili mestni domovi in podeželski dvorci polni razstavljenih (displayed) nagačenih živali.

Fotografija z umrlim

Spomin na svoje preminule (deceased) sorodnike so pogosto ohranjali tudi tako, da so pred pokopom (burial) naredili fotografijo umrlega, včasih je z njimi pozirala kar vsa družina. Vse te danes čudne navade izhajajo iz povsem drugačnega pogleda na življenje in smrt, ki je bil značilen za viktorijansko dobo.

Mučna in temačna moda – črne obleke za črno ozračje

V viktorijanskem obdobju so Londončani najraje nosili črna oblačila, a ne zato, ker bi imeli tako turoben (dreary) okus. Pravi razlog je bilo londonsko ozračje, ki je bilo vseskozi polno prahu premoga (coal) in smoga (smog), ki sta vsem drugim barvam pustila siv odtenek, zato so se črne obleke najbolje obnesle. Morale so biti tudi dovolj dolge, saj ženske nikakor niso smele kazati svojih nog, prepovedano je bilo celo razkazovanje gležnjev (ankles).

Na javnih prostorih so celo postavili posebne deske, ki so zagotavljale, da so bili ženski gležnji skriti (hidden) tudi med sedenjem. Mučne modne zapovedi viktorijanskega časa pa so od žensk zahtevale tudi nošenje korzetov (corsets), ki so lahko pas stisnili tudi na manj kot 40 centimetrov, kar je pogosto povzročilo težave z dihanjem.

Učinkovit tečaj angleščine v Linguli omogoča, da si boste o zanimivostih pestre angleške zgodovine brez težav prebrali sami (v angleščini seveda). Izkušeni učitelji so zagotovilo, da boste konkretno razširili svoje besedišče ter izboljšali svoje razumevanje in govor.