Izobraževalni sistem v ZDA se precej razlikuje od slovenskega. Združene države Amerike sestavlja 50 držav. V ameriški ustavi pa izobraževanje ni nikjer omenjeno, zato izobraževalni sistemi med posameznimi državami niso enotni.
Tako ne moremo govoriti o enem samem sistemu. Vendar pa so si posamezni sistemi med seboj dovolj podobni, da lahko približno orišemo, kako do izobrazbe pridejo ameriški mladostniki. Tečaj angleščine je prava priložnost za pogovor o različnih izobraževalnih sistemih.
Obvezni del šolanja
Za izobraževalni sistem v ZDA v glavnem skrbi vlada, nadzira in financira pa se na treh ravneh: na zvezni, državni in lokalni. Vsak Američan mora obiskovati osnovno in srednjo šolo. Vendar pa se starost vstopa v šolo in prenehanja obveznosti obiskovanja šole razlikuje od države do države.
Public ali private?
Otroci lahko obiskujejo javne ali zasebne šole (public or private schools), starši pa se lahko odločijo, da bodo svoje otroke šolali doma. Za to možnost se odločijo starši skoraj treh odstotkov ameriških otrok, starih od 5 do 17 let, kar znaša približno 1,5 milijona otrok. Šolanje doma je dovoljeno tudi v Sloveniji, vendar je postopek malo bolj zapleten.
Od vrtca do srednje šole
Večina otrok, starih od 4 do 6 let, je vključenih v vrtec (kindergarten), ki ga največkrat ustanovi osnovna šola. Izobraževalni sistem v ZDA pozna 12 razredov primarnega in sekundarnega izobraževanja.
- Osnovna šola, ki ji pravijo elementary school, lahko pa tudi grade school ali primary school, navadno zajema 1. do 6. razred (ponekod pa tudi 8. razred).
- Po osnovni šoli otroci izobraževanje nadaljujejo na srednji šoli. Ta se za razliko od slovenske deli na dva dela: junior high school ali middle school in (senior) high school.
Junior high school je nekakšna nižja srednja šola, ki obsega 7. in 8. razred, v nekaterih državah pa tudi 6. ali 9. razred. Učenci so na tej stopnji malce bolj svobodni pri izbiri predmetov, hkrati pa se pripravljajo na t. i. (senior) high school ali srednjo šolo.
Navadno high school obsega 9., 10., 11. in 12. razred, učenci pa si lahko na tej stopnji izbirajo večje število izbirnih predmetov. Seveda pa morajo obiskovati tudi nekaj predmetov, ki so obvezni (npr. angleščina, matematika, znanost). Pri predmetih si lahko dijaki izberejo tudi težavnostno raven, ki jo želijo obiskovati. Izobraževalni sistem v ZDA namreč teži prav k temu, da bi vsak posameznik pridobil izobrazbo, ki bi bila najbolj primerna njegovim sposobnostim in interesom.
Ali poznate poimenovanja za ameriške dijake?
Vsem učencem, ki obiskujejo srednjo šolo, v Sloveniji pravimo dijaki, ameriški dijaki pa so poimenovani po razredu, ki ga obiskujejo:
- učencem 9. razreda* pravijo freshman,
- 10. razreda sophomore,
- v 11. razredu postanejo junior,
- v 12. razredu pa senior.
*9. razred je nekakšna ustreznica slovenskega 1. letnika srednje šole
Pot na univerzo
Dijaki se po končani srednji šoli lahko odločijo za študij na univerzi (university ali college). Ta po navadi traja štiri leta, vendar je, tako kot pri nas, to odvisno od študijskega progama. Včasih morajo pred vpisom uspešno opraviti še različne standardizirane teste, kot so na primer testi SAT (ki pa niso enaki testom SAT v Veliki Britaniji) in testi ACT. V nasprotju s slovenskimi univerzami, kjer za sprejem od študentov navadno zahtevajo le ocene iz srednje šole, rezultate z mature in nekatere tudi sprejemne preizkuse, upoštevajo ameriške univerze tudi nekatere bolj subjektivne dejavnike. To so lahko:
- zunajšolske aktivnosti kandidata,
- motivacijski esej
- ter v nekaterih primerih tudi osebni intervju.
Izobrazba ni poceni
Za vpis na ameriške univerze je treba plačati šolnino, ki mnogim predstavlja precejšen finančni zalogaj. Kot bolj prestižne večinoma slovijo zasebne univerze, ki so zato tudi bolj zaželene.
Študenti, ki nimajo dovolj denarja, lahko zaprosijo tudi za študentsko posojilo (student loan). To posojilo morajo državi začeti vračati, ko se zaposlijo in na leto zaslužijo določeno vsoto denarja.
Tečaj angleščine z Lingulo
Vas zanima še kaj več o izobraževalnem sistemu v ZDA? Tečaj angleščine v jezikovni šoli Lingula nudi tudi živahno razpravo z Lingulinimi učitelji o takšnih in podobnih zanimivih temah, povezanih z angleškim oziroma ameriškim kulturnim prostorom.