Angleščina je jezik, ki se ga v Linguli uči največ tečajnikov. Pogovor poteka o najrazličnejših temah in beseda včasih nanese tudi na njen razvoj.

Stara angleščina

Začetki angleščine segajo v 5. stoletje n. št., ko so tri germanska plemena, Angli, Sasi in Juti, osvojila britansko otočje. Tako so izrinila prejšnje keltsko govoreče prebivalstvo proti zahodu in severu, današnji Irski, Škotski in Walesu. Nova plemena so s seboj prinesla podobne si jezike, ki so nato oblikovala zgodnjo različico angleščine, danes poznano kot staro angleščino. Ta naj bi bila v rabi približno od 5. do 11. stoletja.

V tem času je stara angleščina prevzela tudi lastnosti jezikov, s katerimi so njeni govorci prihajali v stik, to so predvsem lastnosti keltskega jezika, pa tudi nordijščine. Tako kot današnja slovenščina je stara angleščina poznala dvojino, a le za osebne zaimke, v sodobni angleščini pa so ostanki dvojine vidni v razlikah med besedami both/all (oba/vsi), neither/none (niti prvi niti drugi/noben).

Srednja angleščina

Leta 1066 so britanski otok zavzeli Normani, kar je vplivalo tudi na jezik, saj so novi osvajalci s seboj prinesli različico francoskega jezika. Nekaj časa se je celo pojavila jezikovna razslojenost, višji razred je uporabljal francoščino, nižji razred pa angleščino.

V 14. stoletju je spet prevladala angleščina, vendar z mnogimi francoskimi besedami. Ta različica je danes imenovana srednja angleščina, v njej je ustvarjal tudi avtor Canterburyjskih zgodb Geoffrey Chaucer, seveda pa bi jo današnji angleški govorec težko razumel.

Zgodnja moderna angleščina

Nekje od konca 15. stoletja pa do začetka 19. stoletja se je na britanskem otočju uporabljala t. i. zgodnja moderna angleščina, ki jo zaznamuje standardizacija jezika. Za to je zaslužen izum tiska in tako tudi tiskarskega stroja, ki ga je v Angliji v 15. stoletju uvedel William Claxton.

 

V zgodnji moderni angleščini je ustvarjal tudi William Shakespeare.

Moderna angleščina

V 19. stoletju se je angleščina še vedno močno razvijala; zaradi industrijske revolucije in angleških kolonij po vsem svetu se je še posebej bogatilo njeno besedišče.

Dandanes obstaja več različic angleščine, med njimi tudi ameriška angleščina, v kateri so se ohranile nekatere tipične angleške besede, ki so se v britanski angleščini že prenehale uporabljati. Amerikanizem sta tako na primer besedi trash (brit. ang. rubbish, slov. smeti) ali fall (brit. ang. autumn, slov. jesen).

Angleščina v Linguli odpira obzorja

Angleščina v Linguli vam nudi možnost, izveste še več zanimivosti o angleškem jeziku ali angleški kulturi. Pridružite se nam na enem izmed tečajev in skupaj bomo ugotavljali, kaj vse se skriva za tem na videz robustnim jezikom.