Avstralija je največji otok v Oceaniji, znan po svojem edinstvenem živalskem svetu, ki je tako pomemben, da se je znašel celo na njihovem nacionalnem grbu. Tečaj angleščine je odlična priložnost, da se spoznate z zanimivostmi avstralske kulture.
Največjih pet – avstralski slavni endemiti
Poleg svetovno znanih živali, kot sta kenguru in koala (koala), ima Avstralija še mnogo živalskih vrst, ki živijo zgolj na najmanjši izmed celin.
- Ena, ki bi jo Avstralci uvrstili med velikih pet, je kljunati ježek ali echidna po avstralsko. Najdemo ga lahko predvsem na območju (area) otoka Tasmanija in v Queenslandu, spada pa med najstarejše vrste sesalcev (mammals) na svetu. Te živali z majhnim kljunom in dlakami, ki so se spremenile v bodice za zaščito, je zelo težko videti. Ponavadi se namreč v čisti tišini skrivajo med kamni in drevesnimi debli. Njihova nizka telesna temperatura pa pripomore k temu, da živijo celo do 50 let.
- Poleg echidne lahko samo na otoku Tasmanija opazujemo žival z imenom tasmanski vrag (Tasmanian devil). To je mesojedec (carnivore) v velikosti manjšega psa, ki ima enega najmočnejših živalskih ugrizov na svetu.
- Ko pa se odpravimo na Rottnest Island na zahodni avstralski obali, lahko vidimo žival z imenom quokka, po kateri je kapitan Cook poimenoval otok. Te živalce namreč spominjajo na podgane (rats).
Kratka zgodovina – le dva grba
Avstralija, pogosto imenovana največji svetovni otok, je kot država nastala leta 1901 iz šestih britanskih kolonij. Leta 1908 ji je kralj Edvard VII. posvetil prvi uradni grb (Coat of Arms). Prvi avstralski grb je bil sestavljen iz modrega in belega ščita (shield) s šestimi manjšimi ščiti na robu in grbom svetega Jurija na sredi. Ščit je na levi strani držal kenguru (kangaroo), na desni pa emu, ki stojita na travnati podlagi. Nad ščitom je stala sedmerokraka (seven-pointed) zvezda, pod ščitom pa so bile na praporu (banner) zapisane besede: Advance Australia (Naprej, Avstralija).
Že štiri leta kasneje, leta1912, je kralj Jurij V. Avstraliji podelil drugi grb. Ta je travnato podlago zamenjal za avstralsko nacionalno rožo, golden wattle, rumeno cvetlico vrste akacije. Križ svetega Jurija pa so zamenjali s simboli šestih avstralskih pokrajin. V praporu pod grbom pa je zapisano le še »Australia«.
Kenguru in emu – nacionalna simbola
Ker sta si pridobila častno mesto na avstralskem grbu, sta emu in kenguru postala avstralski nacionalni simbol, zato imata za Avstralijo tudi poseben pomen. Rdeči kenguru je v Avstraliji tako razširjen, da s 50 milijoni živali skoraj dvakrat prekaša človeško populacijo (population) otoka.
Emu ni samo največja avstralska ptica, je tudi druga najvišja ptica na svetu. Ptica, ki ne more leteti, ima pomembno mesto v aboriginski (Aboriginal) kulturi, saj jo najdemo v mnogih mitih o nastanku sveta (creation myths) in plesih.
Zakaj prav kenguru in emu?
Razlog, da sta se pri takšnem izboru zanimivih živali na avstralskem grbu znašla prav kenguru in emu, naj bi bil v njuni nezmožnosti premikanja nazaj. To naj bi simboliziralo moto na prvem grbu, saj naj bi zaznamovala avstralsko prizadevanje za razvoj, ki vodi samo naprej, brez premikanja vzvratno (backwards).
Tej ideji marsikdo nasprotuje, saj se obe živali lahko premikata tudi nazaj, čeprav težje. Druga teorija pravi, da sta bila endemita izbrana zaradi svoje velikosti in priljubljenosti.
Tečaj angleščine v Linguli temelji tako na učenju angleščine kot tudi na spoznavanju kulture angleško govorečih držav.